Uvod

Materije in energije pogosto ne vidimo v vseh njunih razsežnostih. Naš pogled na snov in energijo je omejen in v mnogih primerih celo popačen. Vidimo le 'vrh ledene gore'.

Snovno vesolje bomo razumeli, če skušamo razumeti tako merljive snovne pojave, kot tudi našim zaznavam bolj ali manj prikrite (latentne) pojave in zakonitosti vesolja.

V opisanih razmišljanjih skušam razumeti razsežnosti vesolja in njihove zakonitosti: prostorske razsežnosti, ki ustvarjajo prostor, čas, ki ustvarja dinamiko prostora, energijske razsežnosti, ki ustvarjajo snovno vesolje,  objektne razsežnosti, ki snov oblikuje v smiselne forme ter etične razsežnosti vesolja, ki so osnova življenju.       Več

 

Hitrost svetlobe

 

Meritve priznanih observatorijev, predvsem meritve opravljene na satelitih SOHO in Hinode za opazovanje Sonca, dajejo nezdružljive rezultate zamika spektralne črte kot posledica hitrosti gibanja plazme v sončevem izbruhu.

Meritve zamika valovne dolžine spektralne črte, merjene na osnovi Fabry-Perotovega interferometra, pokažejo neznaten zamika spektralne črte glede na hitrost sončevih izbruhov. Meritve frekvenčnega zamika spektralne črte, merjeno na osnovi spektrometra, temelječega na odklonski mrežici pa v celoti pokaže frekvenčni zamik spektralne črte, skladno z Dolarjevim zakonom.

Spremembe frekvence svetlobnega EM valovanja v odvisnosti od hitrosti izvora svetlobe ob ne spreminjanju valovne dolžine svetlobnega valovanja v odvisnosti od hitrosti izvora svetlobe, po enačbi 'c= f.λ', ustvarja dvom o v vseh razmerah enaki hitrosti svetlobe.           Več

 

Energija

Energija, na primer električna ali kinetična energija, je sposobna opravljati delo. Poznamo pa tudi druge oblike energij, na primer vezalno energijo, ki pa ni sposobna opravljati dela. Njeno poslanstvo je povezovanje snovnih delcev, na primer atomskega jedra, elektronov v atom pa tudi povezovanja planetov v sončni sistem. Pozitivne oblike energij so sposobne opravljati delo, negativne oblike energij pa so sposobne povezovanja snovnih tvorb v prepoznavne snovne oblike.      Več

 

Masa

Maso določa sila, s katero se objekt upira pospeškom. Večja kot je masa, z večjo silo se telo zoperstavlja pospeškom. Masa snovi je posledica težnje masnega delca da vztraja v središču energijskega polja, ki da masni delec v svoji okolici ustvarja s svojo energijo in vezalno energijo.   Več

 

Čas

Čas določajo naravni pojavi. Ura je pomagalo za spremljanje časa. Predstavo o času si skušam poglobiti na primeru zapuščanja svetlobe območja z veliko gravitacijo. Ko svetloba zapušča okolje z veliko gravitacijo se svetlobi povečuje valovna dolžina.     Več

 

Gravitacija

Masa snovi je izrazita energijska lokacija ali točka, ki v okolico seva energijsko polje podobno, kot električni naboj v svojo okolico seva elektrostatično polje. V snovi pa najdemo tudi  izdatno količino vezalnih energij, ki pa so negativne oblike energij. Tudi vezalne energije snovnega delca v okolico sevajo lastna energijska polja. Energijska polja pozitivnih oblik energij se odbijajo, energijska polja negativne vezalne energij pa se med seboj privlačijo. Gravitacija predstavlja razliko med privlačno silo energijskih polj izhajajočih iz vezalne energije okrog snovnega delca, zmanjšana za odbojno silo energijskih polj, ki jih okrog snovnega delca ustvarjajo pozitivne oblike energij.            Več

 

Supernova

Upoštevanje vpliva hitrosti vira svetlobe in tudi vpliv gravitacije na hitrost svetlobe v temeljih spreminja pogled na naše vesolje.   Več

 

Radijski val

Svetloba premaga ogromne razdalje in nam s tem omogoči opazovanje daljnih galaksij. Podobne lastnosti ima tudi radijski val in s primerno konstrukcijo radijskih anten lahko uspešno komuniciramo z vesoljem     Več

 

Kazalo poglavij

Misli

  • Menimo, da je vesolje nastalo, ker se je nekaj pač moralo zgoditi.

  • Filozofi (Kant) se čudijo genialnosti in dovršenosti vesolja.

  • Teisti občudujejo veličino stvarnika

E-knjige

  • Latentno vesolje - Celoten tekst te internetne strani je tu objavljen v obliki elektronske knjige.
  • Fizika in metafizika - Predhodnica te internetne strani (knjižice) je bila v tiskani obliki izdaja v letu 2002
  • Človek sem ustvarjam - knjižica na temo smisla našega bivanja. V tiskani obliki je bila izdana leta 1997

Iskrica

Nova veda lahko vznikne iz vede, ki je prišla v slepo ulico. Najpomembnejša odkritja pogosto napravijo ljudje, ki so prešli meje svojih ozkih specialnosti. Problemi, ki vznemirjajo te teoretike niso splošno priznani. Zavračajo jim teme doktoratov ali pa jim ne objavljajo člankov. Sprejmejo tveganje za svojo kariero. To so svobodomisleci, ki ne morejo razložiti, kam jih vodi pot in ki se še celo svojim kolegom bojijo povedati, kaj počnejo.

James Gleick

O strani

Tekst ne daje dokončnih odgovorov. Namen teksta je pokazati fizikalne in astronomske meritve, ki ne sovpadajo z aktualno fizikalno doktrino in iskanje možnih odgovorov na neskladnosti. Bodoče fizikalne raziskave pa bodo ovrednotila v tem tekstu prikazane smeri razmišljanja.

 

Mnenja bralcev

mag. Janez Berce

Knjižica je vredna temeljitega razmisleka. Ne le, da na enostaven in razumljiv način opozarja na protislovja, ki so vgrajena v same temelje sodobne znanosti, podaja tudi razlago in zamisli, ki presegajo ta protislovja. Do pomembnih spoznanj se torej še vedno da priti s svinčnikom, papirjem in zdravo pametjo, brez dragih raziskovalnih projektov!

S tekstom se ni mogoče ne strinjati. Resnično vznemirljivo!

Kljub temu da v podrobnostih sodobne fizike ne poznam, vse bolj dojemam, da fizika potrebuje ne le lepotne, temveč celovito prenovo.

Prepričan sem, da se bo fizika razvijala v tej knjižici pokazani smeri, da bo takšna fizika enostavnejša, globlja in bolj vseobsegajoča.

S spoštovanjem in zavistjo, Janez Berce

 

 

Prof. dr. Mitja Rosina

Z marsičem v tekstu se ne morem strinjati. Ker elektromagnetne valove (svetlobo) podaja naprej lokalno elektromagnetno polje, je recipročna valovna dolžina  sorazmerna s frekvenco (f = c/λ) in je ne more diktirati oddaljeno gibajoče se svetilo neodvisno od frekvence. Valovna dolžina in frekvenca nista neodvisni, sicer bi bil svet čisto drugačen.

Kot pedagog pa se zavedam, da mnoga vprašanja v tekstu potrebujejo bolj prepričljiv odgovor, kot ga ponujajo običajne razlage  v učbenikih in člankih. Pričujoča knjižica me je opozorila na marsikatere probleme, ki se zdijo strokovnjaku samoumevni, laiku pa nikakor ne. Tudi opravičila za neujemanje med nekaterimi astronomskimi meritvami ne znam stresti iz rokava!

 

 

Anton Berce (fizik)

Svoje izhodišče si presneto dobro argumentiral. Vendar pa, če bi ga sprejel, bi s tem zavrgel petindvajset let vrtanja po fiziki in matematiki.

 

 

Prof. dr. Gorazd Kandus

Pri branju Latentnega vesolja so me pritegnili nekateri novi, originalni pogledi na naravne pojave v vesolju, ki jih odlikuje preprostost in razumljivost. Ti pogledi praviloma izhajajo iz veljavnih meritev, vendar je njihova razlaga včasih neobičajna, nemalokrat celo v nasprotju z veljavnimi fizikalnimi zakoni. Knjižica je zanimiva predvsem na tistih mestih, kjer ponuja enostavno razlago za razlikovanje rezultatov meritev istega vesoljskega pojava.

Tak primer je na primer meritev Dopplerjevega premika spektralnih črt svetlobe, ki so posledica izbruhov na površini Sonca. Meritve se razlikujejo v odvisnosti od principa, na katerem deluje inštrument s katerim merimo Dopplerjev premik. Razlaga, ki jo ponuja avtor, ima za posledico trditev, da hitrost svetlobe ni več konstantna in da je odvisna od hitrosti svetila. To pa bi pomenilo, da ne velja Einsteinova teorija relativnosti v obliki, kot je sedaj zapisana.